Matic Kovač
17. januar 2013
14. januar 2013
6. december 2011
18. oktober 2011
Digitalni računalnik
Baterija | Microsoft AC Adapter |
Matična plošča | |
Aritmetična logična enota | AMD Turion™X2 Ultra DualCore MOBILE ZM-82 2.20 GB |
Pomnilnik | 2GB |
Vodila | 4xUSB, 1xVGA, |
Vhodno/Izhodne enote | Miška, tipkovnikca, zaslon, cd-dvd enota |
Vrata | Communications Port (COM1), ECP Printer Port (LP1), usb port |
Matična plošča - osnovno tiskano vezje v osebnem računalniku v katero se priključijo vse ostale komponente (procesor, bralno/pisalni pomnilnik (RAM), grafična kartica, zunanji pomnilnik)
Procesor – skrbi izračunavanje in obledalvo podatkov
Pomnilnik – njegova naloga je shranjevanje podatkov (registri, sistemski pomnilnik, navidezni pomnilnik)
Vodila – komunikacijski kanal po katerem se iz izvora(oddajnik) prenašajo podatki na ponor(sprejemnik)
Vhodno/Izhodne enote – omogočajo izmenjavo informacij med računalnikom in njegovim okoljem Vhodne : (Miška, tipkovnica, mikrofon), Izhodne (zaslon, tiskalnik, zvočniki)
Vrata – ima vsak računalnik v omrežju, ki lahko uporablja komunikacijo protokola UDP in TCP
12. oktober 2011
Teorija
Podatke in informacijo prejemamo s sluhom , vidom, okusom, vonjem kjerkoli smo. Informacija postane za nas uporabna, ko jo sprejemnik sprejme. Torej, ko prejmemo informacijo z okolja jo v možganih predelamo in ugotovimo če je informacija za nas uporabna ali ne.
Informacija v informatiki je zapisana z digitalno besedo. Osnovna enota njenega zapisa je bit. Bit je številčno mesto v dvojiškem številčnem sistemu in ima dve vrednosti. (0, 1) oziroma je stvar dogovora (1, 0 = ja, ne)
Izvor informacije so podatki, ki na izvoru (oddajniku) nimajo nobenega pomena. Šele, ko podatki pridejo preko prenosnega kanala do ponora (sprejemnika), kjer ga preberemo, preuredimo ali uporabimo kot informacijo.
Več bitov tvori digitalno besedo:
Digitalni zapis desetiškega števila 159 v dvojiški številčni sistem je:
Sporočilnost digitalne besede nam pove koliko različnih stanj (informacij) lahko z njo opišemo. Z bitom sprejme dve stanji, 2^1 = 2, z dvema 4 stanja 2^2 in tako naprej. Število stanja ki jih lahko zapišemo z digitalno besedo je njena sporočilnost.
Vodilo po katerem se prenašajo informacije v informacijskem sistemu se imenu informacijski kanal. Ta ima svoj izvor, kjer se podatek ali informacija pojavi. Oddajnik pri izvoru pretvori podatke v signale ustrezne uporabljenemu telekomunikacijskemu kanalu, ki prenese signale sprejemniku. Sprejemnik posreduje podatke ponoru, ki jih pred tem pretvori v obliko, ki jo ponor zahteva.
Informacija v informatiki je zapisana z digitalno besedo. Osnovna enota njenega zapisa je bit. Bit je številčno mesto v dvojiškem številčnem sistemu in ima dve vrednosti. (0, 1) oziroma je stvar dogovora (1, 0 = ja, ne)
Izvor informacije so podatki, ki na izvoru (oddajniku) nimajo nobenega pomena. Šele, ko podatki pridejo preko prenosnega kanala do ponora (sprejemnika), kjer ga preberemo, preuredimo ali uporabimo kot informacijo.
Več bitov tvori digitalno besedo:
- štiri bitna digitalna beseda ali nibl vsebuje štiri bitov: bbbb
- osem bitna digitalna beseda ali byte (bajt, zlog) vsebuje osem bitov: bbbb bbbb
Digitalni zapis desetiškega števila 159 v dvojiški številčni sistem je:
- 159(10) = 10001 1111 (2) - osem bitna digitalna beseda
Sporočilnost digitalne besede nam pove koliko različnih stanj (informacij) lahko z njo opišemo. Z bitom sprejme dve stanji, 2^1 = 2, z dvema 4 stanja 2^2 in tako naprej. Število stanja ki jih lahko zapišemo z digitalno besedo je njena sporočilnost.
Za primer vzemimo kovanec in kocko. Kovanec ima dve možnosti ali stanji: mož in cifra. Da pristane katerakoli od njih je možnost 50%. Pri kocki pa lahko pristanejo števila od 1 do 6 in je verjetnost da pristane na določeni ploskvi 16.6%. Pri kocki imamo manjšo verjetnost, da bo bo pristala na določeni ploskvi kot pri kovancu in je zato informacija pri kocki večja, kot tista, ki bi opisala, na kateri strani je pristal kovanec.
Večje število stanja = manjša verjetnost = večja količina informacije.
Večje število stanja = manjša verjetnost = večja količina informacije.
Na poti med oddajnikom in sprejemnikom nastanejo motnje, ki jih povzročajo okoliške naprave ali fizikalni pojavi. Motnje vplivajo na razumljivost in natančnost prejetega signala.
Ko prek verjetnosti izračunamo količino informacije za posamična stanja, izračunamo povprečno količino informacije, ki jo je Shannon imenoval entropija. Entropija poda le povprečno količino informacije v sistemu za nastop katerega koli stanja, ne pove pa količine informacije za opis konkretnega stanja sistema.
FIŠ
Lokacija Fakultete za informacijske študije, Novo mesto (FIŠ)
View Larger Map
Kratka predstavitev o fakulteti, ki obiskujem.
Naročite se na:
Objave (Atom)